Potrebujete pomoč? podpora@psihopomp.si

Toggle Redirect
Sem terapevt
Toggle Redirect
Sem terapevt
Slika iz članka

Kako si pomagati, ko vas preplavi tesnoba?

Tesnoba je pogost spremljevalec sodobnega življenja, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti. Ne glede na to, ali se soočate z izzivi v službi, šoli, odnosih ali vsakdanjih odločitvah, je pomembno vedeti, da niste sami. Tesnoba je naravni odziv telesa na stres, vendar jo je mogoče obvladati in zmanjšati njen vpliv na vaše življenje. Psihoterapija je ena izmed učinkovitih dolgoročnih rešitev, obstajajo pa tudi preprosti koraki, ki jih lahko naredite sami, ko se tesnoba pojavi. 

Razumevanje tesnobe: Kaj se dogaja v telesu? 

Ko začutite tesnobo, vaše telo reagira, kot da ste v nevarnosti. Srce začne hitreje biti, dih postane plitek, mišice se napnejo, in morda občutite vrtoglavico ali slabost. To je naravni odziv, imenovan “boj, beg ali zamrznitev” (fight, flight, freeze), ki vas pripravlja na soočanje z grožnjo. 

Težava nastane, ko telo reagira na situacije, ki niso življenjsko ogrožujoče, kot so javni nastopi, družbene situacije ali finančne skrbi. Corey (2021) pojasnjuje, da tesnobo pogosto sprožijo zunanje obremenitve, ki se prepletajo z našimi notranjimi miselnimi vzorci. Razumevanje, da je tesnoba odziv telesa, in ne znak šibkosti, je ključno za njeno obvladovanje. 

Kako si lahko pomagate v trenutku tesnobe? 

1. Osredotočite se na dihanje 

Tesnoba pogosto povzroči hitro in plitko dihanje, kar lahko poveča občutek panike. Zavestno upočasnitev dihanja pošlje telesu signal, da niste v nevarnosti. Poskusite naslednjo dihalno vajo: 

  • Vdihnite skozi nos in štejte do štiri. 
  • Zadržite dih za štiri sekunde. 
  • Izdihnite skozi usta in štejte do štiri. 
  • Ponavljajte nekaj minut. 

Shapiro (2018) poudarja, da globoko dihanje pomaga umiriti simpatični živčni sistem in zmanjšuje fiziološke simptome tesnobe. 

2. Uzemljite se z vajami čuječnosti 

Čuječnost vam pomaga, da ostanete prisotni v trenutku in ne ujeti v mislih o preteklosti ali prihodnosti. Ena izmed učinkovitih vaj je tehnika »5-4-3-2-1«: 

  • Naštejte 5 stvari, ki jih vidite. 
  • Naštejte 4 stvari, ki jih lahko otipate. 
  • Naštejte 3 stvari, ki jih slišite. 
  • Naštejte 2 stvari, ki jih lahko zavohate. 
  • Naštejte 1 stvar, ki jo lahko okusite. 

Ta vaja vam pomaga preusmeriti pozornost in zmanjšati občutek panike. 

3. Prepoznajte in izzovite svoje misli 

Tesnoba pogosto sproži katastrofične misli, kot so: »Ne bom zmogel« ali »Kaj, če se zgodi najhujše?«. Ko opazite takšne misli, si postavite naslednja vprašanja: 

  • Je to, kar mislim, resnično? 
  • Kakšni so dokazi za in proti tej misli? 
  • Kaj bi rekel prijatelju, če bi imel podobne misli? 

Po Beckovem modelu (2011) prepoznavanje in prestrukturiranje negativnih misli pomaga zmanjšati njihov vpliv na vaše počutje. 

4. Premaknite svoje telo 

Fizična aktivnost je eden najboljših načinov za zmanjšanje tesnobe. Že kratek sprehod, ples ali joga lahko pomagajo sprostiti napetost v telesu in izboljšajo razpoloženje. Klarič (2015) ugotavlja, da redna telesna dejavnost pomembno prispeva k boljšemu duševnemu zdravju. 

5. Poiščite podporo pri ljudeh, ki jim zaupate 

Ko se pogovorite z nekom, ki vas razume, tesnoba pogosto izgubi svojo moč. Pogovor z bližnjimi, prijatelji ali terapevtom vam lahko pomaga pridobiti nov pogled na situacijo in zmanjšati občutek osamljenosti. 

Psihoterapija: Dolgoročna podpora pri obvladovanju tesnobe 

Čeprav so zgornji koraki koristni za trenutne simptome tesnobe, psihoterapija omogoča globlje razumevanje njenih vzrokov in razvijanje trajnih strategij za obvladovanje. Terapevti vam lahko pomagajo: 

  • Prepoznati in spremeniti miselne in vedenjske vzorce, ki prispevajo k tesnobi. 
  • Predelati pretekle izkušnje, ki še vedno vplivajo na vaše trenutno počutje. 
  • Naučiti se novih tehnik za obvladovanje stresa in negotovosti. 

Zaključek: Vse bo v redu 

Tesnoba je del človeške izkušnje, vendar ni nepremagljiva. Zavedajte se, da obstajajo številna orodja in tehnike, ki vam lahko pomagajo obvladati trenutke stiske. Najpomembnejše je, da si dovolite poiskati pomoč — bodisi skozi pogovor z bližnjimi, učenjem tehnik samopomoči ali obiskom terapevta. 

Literatura 

  • Beck, A. T. (2011). Cognitive therapy of depression. Guilford Press. 
  • Corey, G. (2021). Theory and practice of counseling and psychotherapy (10th ed.). Cengage Learning. 
  • Klarič, S. (2015). Psihoterapija v Sloveniji: Priložnosti in izzivi. Slovenski psihološki zbornik, 24(3), 123–134. 
  • Shapiro, F. (2018). Eye movement desensitization and reprocessing (EMDR) therapy: Basic principles, protocols, and procedures (3rd ed.). Guilford Press. 
  • WHO. (2019). Mental health issues affecting adults across the lifespan. World Health Organization

Komentarji

    Dodaj odgovor

    Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

    Spremembe so enostavnejše s podporo

    Dostopajte do različnih strokovnjakov in si spremenite življenje!
    PSIHOPOMP, d.o.o., Koroška cesta 61A, 2360 Radlje ob Dravi, SI86359533
    ©2024 Psihopomp.si | Izvedba: Skupina stroka.si